No, pa je minil prvi mesec, odkar sem začel hoditi v službo in po opravkih s kolesom. Prvi mesec “komjutanja” s kolesom. Ne vem zakaj nimamo neke pametne besede za ta izraz v Slovenščini…
V tem času sem se prekršil tri krat. Prvič ko sem šel na Franjo v LJ, drugič ko sem šel na 300km Brevet, zopet v Ljubljano in pa tretjič ta vikend, ko smo jo mahnili na Veliko Babo.
Prvi dve kršitvi niti nista sporni, tretja je bila pa res nepotrebna. Sem imel kar slabo vest… Imel sem namreč možnost, da bi se dan prej odpeljal h kolegu v Slovenske Konjice, kjer bi potem skupaj nadaljevali pot, a sem si našel cel kup izgovorov: S Kobilico mi ni tako daleč za peljat, Fuego je na rehabilitaciji, tricikel Ledenko nima montiranega prtljažnika,… pa še deževalo je cel popoldan.
In tako sem šel v soboto ob 5 zjutraj iz Kungote z avtom. Zvečer okoli desete ure sem bil kar srečen, da mi ne bo treba kolesariti do doma. Po celodnevni hoji in adrenalinskem vzponu nisem bil ravno razpoložen za kolo.
Recent Comments