ojster.com

Kolega Nevijo, ki sem ga spoznam na 300km brevetu, danes zaključuje zadnjo etapo najdaljšega breveta v Evropi. In sicer poteka v Italiji pod imenom 1001 milja. Celotna trasa je opisana na spletni strani Italjanskega audax kluba. Angleščina je sicer bolj boga, ampak se da razumeti. Dolžina znaša cca 1.600km in je vmes tudi nekaj kar težavnih segmentov, s precej višinskimi metri. Skupno znese cca 19.000 višincev. Vsaka čast vsakemu, ki premaga to razdaljo v predpisanem času.

No, jaz sem pa včeraj v Mariboru odkril pekarno, kjer imajo dober jabolčni štrudel in jabolčno pito. Slednja bi lahko bila sicer nekoliko bolj napolnjena z jabolki, a bo kar vredu za moje dnevne malice. Tako se bom lahko vsako jutro ustavil in kupil nekaj za pod zob. Sem namreč vsekan na jabolčne pite in štrudl in vse kar je povezano z jabolki Na poti po Franciji sem praktično vsak dan jedel jabolčno pito. Imajo pa tam res dobro naložene in ponekod je pod jabolki še neke vrste vanilijeva krema oz. puding, da je vse skupaj še bolj osvežilno. Se mi kar sline cedijo

Danes sem zjutraj srečal 44 letnega popotnika iz Madžarske. Po vsej verjetnosti je prespal nekje ob cesti v Dolnji Počehovi. Srečal sem ga navsezgodaj pri avtobusni postaji in vprašal me je za cesto do Maribora. Očitno se je prestrašil avtoceste in ni vedel kam sedaj. Tako sva skupaj peljala do centra mesta, kjer sem mu na karti povedal kako naprej proti Celju in Ljubljani.

Rojen je sicer v Afriki, a že od 15 leta živi na Madžarsekm. Imel pa je arabski pasuš, ki se lista od zadaj naprej. Ko mi ga je pokazal, sem ga najprej želel prav obrniti, pa mi ni uspelo Šele potem sem ugotovil, da se dejansko bere od zadaj naprej. Vsekakor pa mu ni bilo videti 44 let. Jaz bi rekel da mogoče 30 ali maksimalno 35… Potuje pa proti Riminiju, ker ima tam sestro, ki je že več kot 10 let ni videl. Ga je pa kolo v zadnjih dneh kar precej izmučilo. Je rekel, da so ga hribi iz Lenarške smeri povsem izmozgali. Njegov domači kraj na Madžarskem je Erdeszhaz blizu glavnega mesta.

Me je kar prijelo, da bi se z njim odpravil proti Ljubljani

Pa sem spet nazaj na kolesu. Če povem čisto po resnici, se v teh petih dneh brez kolesa, nisem povsem dodobra naspal. Ampak je bil danes pravi užitek zopet iti s kolesom domov. Malo težje bo jutri bolj zgodaj vstati

Sem mislil, da mi bo v teh dneh počitka uspelo spraviti kilograme nazaj na prejšnjo vrednost, a tehtnica noče zlesti čez 68kg. Kdo bi si mislil, da bom kdaj stopil na tehtnico, da bi si želel kak kilogram več? Ja, ne bi bilo slabo, da bi se malo poredil, ker bom naslednjo soboto potreboval vso zalogo, ki jo bom pridobil. Nameravam namreč odpeljati še zadnjo dolgo razdaljo v tem letu: Hodoš - Piran. Približno 350km. To bo hkrati tudi moja največja razdalja, ki jo bom prekolesaril v enem kosu. Drugo leto pa naslednji dve stopnji: 400 in 600km.

Potem pa me čakajo treningi za izboljšanje prenosa kisika v kri. Noge imam sedaj kar lepo natrenirane, manjka mi pa pljučna kapaciteta. Bo treba jeseni in pozimi tekati v hrib, da si izboljšam VO2. Kar se nog tiče, pa moram zgolj vzdrževati to natreniranost, ki jo imam trenutno in delati na dolgotrajnih obremenitvah. Več moči namreč ne potrebujem za dosego svojih ciljev. Ne nameravam namreč delati na hitrosti ali kakšnih ekstremnih vzponih. S povprečjem 5ur na 100km sem povsem zadovoljen.

Ta podaljšan vikend sem preživel brez kolesa. V četrtek sem se domov odpeljal z avtom in sem ga cel vikend uporabljal za vse opravke in prevoze. Sam sebe sem namreč prepričal, da si moram vzeti nekaj dni za počitek. In sem prepričan, da je bilo to edino pametno.

Ampak ta počitek ni zgledal ravno tako, kot bi moral V nedeljo sem se namreč lotil čistke na parceli in sem v celem dnevu podrl kakšnih deset orehov in jih zvlačil skupaj na kup. Samemu sebi se že zdim nor. Sem bil namreč konkretno utrujen že opoldne, pa sem popoldne podrl še par dreves in še do večera vlačil skupaj na kup. No, ob 6 sem si pa rekel, da je dovolj in sem tri debla pustil ležati doli ob cesti.

Sem tako že po kosilu mislil it spat, ker mi res manjka malo spanja. Ponoči namreč ne morem več spati kot od 21 do 5 ure zjutraj in tako ne morem drugače nadoknaditi, kot tako, da bi se popoldne vlegel in malo zaspal. Ampak mi ni dalo mira in tako sem cel dan podiral in vlačil drevje po parceli

Danes je prispel tricikel ICE, ki sem ga v Franciji dal na pošto. Ga bo treba ponovno sestaviti in malo očediti. Na spodnjem delu sem malo barve dol nesel, ker sem ene 3 ali 4 krat nasedel. Malo neprevidnosti in 8 cm do tal je lahko kar hitro premala razdalja. Čeprav sem sprva mislil, da grem danes domov s kolesom, bom šel še z avtom. Verjetno tudi še jutri, tako da bom imel 5 dni prosto, potem pa zopet nazaj na kolo.

Kar nekaj časa nisem nič napisal. Zadnji mesec sem bil namreč odsoten. Privoščil sem si prvo daljše kolesarsko potepanje v življenju. V 28. dneh sem preko Italije in Francije prikolesaril do Atlantskega oceana.

Nekaj osnovnih podatkov o potovanju:

kolo: tricikel ICE Trice QNT
teža kolesa z opremo: cca 20kg
prtljaga skupaj s prikolico: 28-33kg

skupna razdalja: 2.567km
višinski metri: 20.700m
največja razdalja v enem dnevu: 131km
najvišji vzpon v dnevu: 1.768m
najvišja nadmorska višina na poti: 2.744m
najdaljši dan na kolesu: 8h 26min

povprečni dnevni stroški: 15€

število nočitev v kampu: 0
število nočitev v hostlu: 1
kampiranje na prostem: 27

Več lahko preberete na strani udobnoposvetu.si pod rubriko ležeča potepanja.

Sedaj sem zopet na kolesu in za “komjutanje” ne uporabljam avta. Sem pa od te poti tudi malo utrujen in bom videl, kako bo v naslednjih dneh. Za konec meseca planiram še Hodoš - Piran in mogoče bi bilo dobro, da bi si vzel par dni prosto, da se telo malo odpočije. Moral bi iti še na Goričko, da do konca uredim vse potrebno za naše ležeče srečanje v septembru, ampak mislim da pa bom to šel z avtom, da se res preveč ne iztrošim.