Pa da ne bom tukaj pisal zgolj o mojih treningih, naj napišem še kaj o glasbi, ki jo zadnje čase - pravzaprav vse od mojega 30. rojstnega dne - poslušam. Bi lahko rekel, da poslušam muzikle 90% časa, kar poslušam glasbo. Kar je glede na majhno število muziklov, ki jih imam, kar veliko
Sicer pa sploh ne vem, kako se to prav napiše, “muzikal” mi nekako ne izgleda najbolje…
No, zadnjih nekaj dni, sem med treningi poslušal predvsem nemške muzikle. Če bi mi kdo kdaj rekel, da bom nekdaj poslušal nemško glasbo, bi ga zgolj čudno pogledal, saj nisem ravno ljubitelj nemške glasbene scene. Pravzaprav sem svet nemških muziklov odkril čisto po naključju, preko pevke Pie Douwes. Zasledil sem jo na enem izmed muziklov in sem med brskanjem po spletu, naletel na eno njeno pesem iz muzikla Elisabeth v Nizozemskem jeziku. V trenutku mi je bila všeč, čeprav sem bolj malo razumel. Nisem si mogel kaj, da ne bi naročil CD-ja s ponetkom tega muzikla. In ko sem enkrat že naročal, sem dodal še posnetek muzicla Rebecca.
Ko sem prejel Amazonov paket, sem odkril, da dejansko obstajata dva muzikla Elisabeth. In sicer:
- Elisabeth - Die Legende Einer Heiligen
- Elisabeth - Die ware Geschichte Der Sissi
Pesem Pie Douwes je bila iz slednjega, a moram reči, da mi je prvi bolj všeč. Od teh treh je pa Rebecca vsekakor najboljši in sem ga v teh dneh tudi največ poslušal. Elisabeth - Die ware Geschichte Der Sissi je dokaj neposlušljiv, ker se dosti govori in glede na to, da nisem najboljši v Nemščini, je to še toliko težje poslušljivo. Imam pa tudi posnetek koncerta ob deseti obletnici in nekaj pesmi na njem je res božanskih. Po enem tednu poslušanja teh nemških stvaritev, sem se odločil, da grem spetembra na Dunaj gledati Rebecco.
Pri muziklih je tako, kot pri vsaki glasbi, da vsi pač ne gredo v vsako uho. Dosti krat je tudi tako, da mi katera skladba ne leži, ko jo prvič slišim, ko pa se navadiš nanjo pa lahko postane tudi najboljša. Sem imel nekaj takšnih primerov, ko mi sprva muzikal sploh ni šel v uho, sedaj pa sem ga že več sto krat poslušal
So tudi nekatere skladbe oz muzikli, ki jih moraš videti in ločeni od predstave, niso ravno najbolj poslušljivi. Odvisno tudi od okusa…
Pri nas je tega žanra precej malo. Do sedaj sem gledal dve predstavi EST (English Student Theatre) iz druge gimnazje v MB in moram reči, da sta bili obe enkratni! Gledal sem: Lion King-a in pa mjuzikl Briljantina. Imajo pa premalo promocije in tako drugih predstav nisem zasledil, čeprav vem, da so jih igrali več. Bil sem tudi na koncertu Darje Švajger, katerega bi v takšni izvedbi obiskal tudi vsak teden, če bi bil na sporedu tako pogosto
Moja zbirka muziklov, ki jih redno poslušam, obsega:
- Les Miserable (Alain Boublil in Claude-Michel Schönberg)
- Miss Saigon (Alain Boublil in Claude-Michel Schönberg)
- Aida (Elton John in Tim Rice)
- Tarzan (Phil Collins)
- Phantom of the Opera (Andrew Lloyd Webber)
- Lion King (Elton John in Tim Rice)
- The Woman in White (Andrew Lloyd Webber)
- Wicked (Stephen Schwartz)
na novo pa še:
- Rebecca (Michael Kunze in Sylvester Levay)
- Elisabeth - Die Legende Einer Heiligen (Dennis Martin in Peter Scholz)
Imam kar nekaj več muziklov, od katerih pa kdaj poslušam zgolj kakšne izseke in mi v celoti niso nikoli prirasli k srcu. Tudi Sarah Brightman in Barba Streisand, imata v svojem repertoarju precej pesmi iz muziklov in ti dve pevki, sta bili dejansko moj prvi stik s to zvrstjo glasbe.
Recent Comments